Ne razumem pregovorno ležernega intelektualca štajerskega porekla, ki navija za ljubljanski klub, se bliskovito požene v gručo ljudi in enega od njih trešči po betici.
Ne razumem svojcev, ki slavljencu ob abrahamu na mlaj pred hišo postavijo znak za omejitev.
Ne razumem zakaj je nekdo, ki okrade enega bogatuna – lopov, nekdo, ki okrade tisoče revnih pa je poslovnež.
Ne razumem resničnostnih šovov.
Ne razumem prehitevanja čez polno črto.
Ne razumem ljudi, ki laž nadomestijo z novo lažjo.
Ne razumem novodobne avantgardne poezije.
Ne razumem pogruntavščin kot sta odišavljen toaletni papir in mentolove cigarete.
Tega, da kot moški predstavnik močnejšega spola, ne razumem žensk nasprotnega spola  -sploh! – ne rabim niti omenjati.
Ne razumem nasprotnikov splava in evtanazije. Ne eno, ne drugo se njih ne tiče.
Ne razumem staršev, ki svojim otrokom pokrivajo oči ob prizorih golote, ob prizorih nasilja pa so prepričani, da jih s tem pripravljajo na življenje.
Ne razumem športnih navdušencev, ki bi ob zmagah svojega favorita okronali za kralja ali pa celo za polboga, medtem, ko bi ga ob osvojenem ‘katastrofalnem’ denimo šestnajstem mestu, najraje zakopali do vratu v greznico, po glavi pa bi ga mlatili z dolgimi koli.
Ne razumem čilih in zdravih ljudi, ki parkirajo na parkirnih mestih namenjenih invalidom.
Ne razumem borznih indeksov.
Ne razumem političnih analitikov, ki vse predvidijo, a se vseeno dogodi nekaj nepredvidljivega.
Ne razumem uspešnih in bogatih ljudi, ki prepričujejo manj bogate in manj uspešne, da denar v življenju ni pomemben.
Ne razumem mobilnega operaterja, ki grozi z rubežem zaradi domnevnih neplačanih dvajsetih centov, ne razumem čemu, si s pošiljanjem naredijo več stroškov, kot je omenjeni dolg,  kot mi je totalna neznanka kaj v tej vrednosti bi izvršitelj lahko odnesel.
Ne razumem demokratično izvoljenih politikov, ki se ne odrečejo svojemu položaju, ko jih taisto ljudstvo, ki jim je omogočilo mandat, poziva k odstopu.
Ne razumem zimskih služb, ki jih sneg vedno znova preseneti.
Ne razumem, čemu bi bilo potrebno policijske avtomobile pobarvati še z rumeno, ko pa bi bila za postavljanje radarskih kontrol mnogo bolj primerna olivno zelena.
Ne razumem združb, kjer se zbirajo popolnoma različni ljudje, prepričani, da so po svoji fizionomiji in genski zasnovi superiorni nad nekom, ki je po svojem videzu mnogo bolj podoben njim, kakor pa so oni podobni osnovnemu modelu, ki jim služi kot vodilo in zgled.
Ne razumem kako in zakaj se je soja iz najbolj zdrave hrane spremenila v kancerogen prehramben produkt.
Ne razumem božjih odposlancev, ozaljšanih z zlatom in z velikimi rubinastimi prstani, ki pridigajo o skromnosti.
Če pa česa zares ne razumem, so to ljudje, ki se jim zdijo meni nekatere nedojemljive reči, povsem razumljive in logične.