Odloži spomine z luknjami,
kvačka zdrsne
med zamolkle kleklje,
proti koncu niti,
na rob mize,
na staro hrastovino,
rovi lesnih črvov v njej
so kot nešteti vbodi v blazino,
nad katerimi ni več živahnih prstov,
premnogo vozlov je v rokah,
preveč zank zvlečenih v leta,
v skoraj končan prt
za zrelo nevesto,
ženin bo gola smrt.
Igra batića, konca i prstiju. I sjajno opjevana idrijska čipka...
Toliko puta sam je gledala ali ne i čitala stihove o njoj. Hvala Irena!
Valy, prisrčna hvala za tvoj lep komentar.Idrija je imela rudnik, knapovska naselja, klavže...ostala ji je bogata zgodovina in čipka, ki skriva v sebi mnogo več kot le vzorec iz bele niti.
Vse lepo in hvala, ker se oglašaš :)
Brbotanje, ko sem prebrala tvoj komentar, me je zmrazilo....od spoznanja koliko bolečine se pretaka skozi zgodbe iz preteklosti, skozi naš narod. Večno trd in klen, da je lahko preživel. Koliko takih in drugačnih slik je, ki so bile, so in se še ponavljajo. Življenje je predvsem trdo, morda zato tako radi želimo, sanjarimo in iščemo poti drugam.
Hvala za tvoje lepe besede in vse lepo ti želim.
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!