Nad papirnim vzorcem
barke z jadrom
kleklja mir
pripet z bucikami,
ko strese zemljo
v njenem domu,
in čaka
ali bodo vsi prišli iz rova.
Oči zasidra v čipke,
drhteče roke
v polno skrinjo
prtičev, robcev in trakov,
kamor je ujela
svoj spokoj,
v dolgih dnevih čakanja,
v urah
prepolnih strahov.
Prefinjeno si zajela strah in upanje rudarske žene, teme, ki so zasidrane v spominih tistih, ki smo odraščali v rudarskem okolju. Ganljivo in brez patetike.
Lep sončkov septembrski dan ti želim
Andrejka
Poslano:
29. 08. 2015 ob 10:35
Spremenjeno:
29. 08. 2015 ob 22:08
Hvala, tebi Andrejka, ki poznaš.
Hvala, Valy, ki spoznaš.
Obema vse najlepše,
Irena
Kot živa slika v jasnini privida... Super, Pi! :-)
Lp, Sašo
Prepletanje, prebadanje; belina, tema v globinah: čipka, življenje!
Čestitke!
Jošt Š.
Li, sašo in Jošt, hvala za lepe komentarje, zelo veliko mi pomenijo.
Hvala vsem, ki berete moje pesmi in najdete v njih ..... mene, včasih sebe, včasih nekaj povsem drugega in se zaustavite ob njih.
Še naprej lep večer ....ali pa vsaj od zdaj naprej :)
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!