Včasih so jutra res obupna ... Morda bi samo še malo skrajšala ta korak ;)

Dober dan se prične po dobrem spancu.

Kje pa!

Moj spanec se je kot ponorela stenica

valjal med nočnimi prebliski.

Zjutraj mi je odsesalo polovico nosu.

Tisto, kar je ostalo, sedaj zdravim

s kremo iz oslovega mleka.

Zaradi pomanjkanja svežega zraka

sem padla v trans.

Sklepam, da v trans,

saj je v jutranji kavi mrgolelo

morje hroščkastih oči,

ki so se mučile za izhod iz godlje.

Pogled v ogledalo je bil še bolj zastrašujoč.

Kazalo je na vzvratno situacijo,

vse do plesa stenic.

Sedaj ne vem, naj dejstvo pripišem

izginotju polovice nosu

ali nagnjenosti k izgubi razuma.

In pomislila sem, da bi morda pesem še prepričljiveje  korakala, če bi bila napisana kar v sedanjiku. Saj veš: samo moj pogled, izziv za razmislek ...

Lp, Ana

Draga Ana, hvala za komentar. Saj veš, da se v pesmi norčujem iz situacije, ki včasih doleti neprespanega človeka. Tvoj predlog, da bi uporabila sedanjik, sem kar nekaj časa premlevala in prišla do spoznanja, da se dejanje kot posledica neprespane (ali prekrokane?)noči res izkaže za bolj prepričljivo. Objavila bom torej nekoliko popravljeno pesem, le tega ne razumem, zakaj naj bi izpustila zadnje vrstice. So preveč pojasnjevalne?

Kaj pa takšen zaključek:

Ne vem, naj iščem še drugo polovico nosu

ali se sprijaznim z izgubo razuma.

 Lp A 

Pozdravljena, Andrejka,

imaš prav glede pojasnjevalnosti, če pa že mora biti, je pa nov zaključek zagotovo boljši. Lepo bodi,

Ana

Objavljam malo predelano pesem. Upoštevala sem tvoje mnenje, Ana.

Lep večer še naprej

Andrejka

Mislim, da je pesem pridobila v čudenju nad lastno raztreščenostjo, ki pa kljub trudu, da bi bila ironična, vendar preide v pomilovanje (seveda je to odvisno od percepcija posameznega bralca) in to ne da bi v to silila - to mi je všeč.

Lp, Ana

Po taki utemeljitvi se človek pa že mora sestaviti...hvala, Ana.

Pa lep pozdrav

Andrejka