ljubezen je drugi del botra
paralelno pripoveduje
več kot eno zgodbo
v različnem času
poveže morilce in konje
trguje v običajnih trgovinah
v katerih se otroci
brez nasmeha
učijo krasti zlate zobe
in pozdravljati bleda dvorišča
je osmrtnica
ki nariše piko
ukradeno klovnesam
na barvitih stolih
in mojstrom
z izgubljeno ključavnico
ima zadnjo besedo
na zemljah s kristalnimi gozdovi
in lačnimi hudourniki
v košarah prekupčevalcev
v tiskarnah cesarjevega papirja
na strehah brez vžigalnikov in kočij
je pesnik
ki vrže v lonec
najsvetlejšo zvezdo
da bi živela naprej
kot dež
Zanimiva pesem, o tem kaj je / ni ljubezen. Pomislila sem, kako bi bila pesem slišati, če bi izpustila "kot"? in napisala samo "je".
Lp, Ana
Ana, imaš prav, s "kot" pesem ničesar ne pridobi. Tako se tudi bolj ujame z naslovom.
Hvala in lp,
Vesna.
je pesnik
ki vrže v lonec
najsvetlejšo zvezdo
da bi živela naprej
kaj pa če bi tu zaključila, Vesna? Samo vprašam.
Lp A
Andrejka, hvala za predlog. Zdi se mi, da je bolje pustiti konec takega, kot je, ker piše pesem o ljubezni na drugačen način in se ta konec ujema z njim.
Lepo bodi in lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
17. 08. 2015 ob 10:01
Spremenjeno:
17. 08. 2015 ob 10:02
Primere izrivajo definicije, saj je razlika med močjo izrečenega: če nekaj samo primerjamo z nečem ali pa ga poistovetimo s tistim. Tudi Andrejkin predlog se mi zdi zanimiv, ker zadnja dva verza nekako zmanjšata absurdna nahajališča ljubezni, ki jih prej opisuješ, da se zazdi, da je vse le ponavljanje ... (razen če smo napačno dojeli sveti fotokopirni stroj).
Lp, Ana
Poslano:
17. 08. 2015 ob 10:21
Spremenjeno:
17. 08. 2015 ob 10:42
Hvala za ponovna branja in komentar.
Lp,
Vesna.
Odločila sem se, da bom konec pustila. Naj živi kuhana zvezda kot dež svetega fotokopirnega stroja (lastnik stroja je duhovno bitje, ljubezen prehaja z Zemlje v nebo, v večnost in z dežjem spet nazaj, krog se zaključi).
Lp,
Vesna.
Po razmisleku sem brisala "svetega fotokopirnega stroja", "kot dež" pa sem pustila.
O, zdaj je pa tako zasijala! Se tudi tebi zdi? Tisti dež, ki je so lahko tudi solze sv. Lovrenca ;) ali pa zgolj nekaj, česar nismo pričakovali, dobro zaključi paleto (absurdnih) nahajališč ljubezni.
Čestitke,
Ana
"je pesnik
ki vrže v lonec
najsvetlejšo zvezdo
da bi živela naprej
kot dež"
Ta del se mi zdi čudovit. Toliko pove in hkrati vsakemu pusti dovolj svobode, da sam po svoje odgovori, kaj to je ljubezen. Res krasen epilog zelo lepi pesmi, ki se jo z zanimanjem prebere v celoti. Hvala.
Ana, tudi jaz vidim pesem svetlejšo, konec lahko razumemo tudi kot upanje, saj pesnik zmore vse. :-)
Brbotanje, hvala. :-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!