Črni valovi porodne vode

so ji zalile oči. Ni oslepela,

le videti ni hotela.

Deklica rojena v kletvi

Krik ...

Vez z duhovno materjo

 izginja v temno jezero krvi.

Sliši se škripanje topih škarij.

Rada bi nazaj, tukaj ni sonca.

Mati brez pogleda  bulji v

popkovino, v kateri umira utrip.

Joči, deklica, joči!

Še vedno jo zebe v hladu

tvojega objema, še vedno voha

skupno bolečino.

Kaj so ti storili, mati,

kaj si mi storila?

Pogledala je v njene oči in 

videla sebe.

Joči, deklica, joči!

Zakaj je mater tako težko umoriti?

Zakaj ju nihče ni naučil jokati?

branka