Sled
Mogoče vse privid je le, žarjenje
dni, ki v bežanju se bojim jih šteti.
V mojih letih skorajda lovljenje
metuljev senc, ki zmorejo leteti.
Na roki tvoji moje hrepeneje
želi se k tebi stisniti, objeti
vse, kar v globini tebe je šumenje
besed, ki v molku znale so zoreti.
Si zemlja, ki sledi po tebi puščam,
korak, ki v ritmu z mano se ujame?
Si čas, ki vanj kot v večnost let se spuščam?
Še ti nasloni se na moje rame.
Še preden gre narobe, ti odpuščam.
Le sled poti sem, ki jo hodiš zame.
Kako nežno teče.. topla sled
lp Lidija
urednica
Poslano:
28. 07. 2015 ob 11:46
Spremenjeno:
28. 07. 2015 ob 11:49
Bravo, Majda. Super sonet, brez pripomb sem (če bi mogla, bi potegnila 3 črtice :)
in brez besed. Dobro v formo vdeta in izpeljana tema o predanosti.
LP, Lidija
čestitke k bogatemu sonetu in podčrtanki
in lep dan ti želim, Majda
koni
Li, Lidija, Ajda,Koni, hvala za dobre besede...( nič hudega, če nimam doma niti drobtinice kruha :)
Lep pozdrav,
Majda
Majda, prekrasno!
Bravo!
lp, Martina
Martina, hvala... ( enako za premnoge tvoje pesmi! :)
LP, Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 28. 07. 2015 ob 00:53
- Prebrano 1298 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 838.4
- Število ocen: 24