SOČLOVEK
Za zaprtimi vrati,
za zaprtimi polkni
gojiš svoj
Rajski vrt.
Kakšne strasti,
kakšne slasti!
... ko gruliš
samemu sebi.
Otopel si
za vidne
in nevidne
rane.
Otopel si
za stoke,
za joke
in krike.
Otopel si
za drgete,
za krče
in zadnje trzljaje.
Otopel si
za bolečino
bližnjih
in daljnih.
V svojem
malem vesolju
... si Bog
samemu sebi.
Poslano:
24. 07. 2015 ob 23:43
Spremenjeno:
24. 07. 2015 ob 23:44
U svome malom prostoru Bog si samo sebi... I jedino sebi...Samoća i otuđenje? Rekla bi da - da!!!
Lp Milena
lepa pesem - žalosten primer sočloveka, kajne, Marko;
lep dan ti želim,
koni
Milena & koni, hvala za dotik in komentarja.
Res je ... odtujenost in samota - "bolezni" sodobnega človeka.
Glede naslova sem nekoliko okleval, v rezervi imam še dva:
Sodobnik in So(dobni) človek.
Prijazen pozdrav, Marko
Marko,
"Sočlovek" mi se dopalo... videvši sada tvoje razmišljanje sviđa mi se i igra reči u "So(dobni)človek"... Moram ti reći da je dilema zaista velika...
Lp Milena
Milena, morda enkrat res zamenjam naslov ... ali pa od cele pesmi ostane samo stih in se rodi nova pesem ... kdove kaj prinese čas ; )
Lp, Marko
Marko, mislim da je tema koju obrađuješ u ovoj pesmi široka i da zaslužuje nastavak... Možda sa novim naslovom :) ... vreme će reći...
Lp Milena
: )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 24. 07. 2015 ob 23:17
- Prebrano 1178 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 483.09
- Število ocen: 17