V pesem sem šla, po kapljicah.
Zgodaj zjutraj, takoj po sanjah.
Po zoprnem okusu
že veliko izpred včeraj.
Ne razumem plusov in minusov,
s katerimi me računaš.
Na zelenem zidu
ni pravih odtenkov
in četudi bi bili,
na vsake toliko časa odprem oči barvno slepa.
To bo nekaj v zvezi s tem,
kako stegneš roko v dotik.
Kako jo odmakneš iz poljuba,
še vedno mrzlo.
*
Očala sem pozabila na vrtu.
Tam, pod meliso,
ki jo moči dež.
* ( Ali zaradi okusa prsti
zadaj za nohti.)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!