V jutro, Zofka se je izgubila nekje med sončnim zahodom in vzhodom, si se zbudil neprespan. Opotekaje si zagazil v strmino, se upiral vetru in dnevu kradel sončni naboj. Že z roba, na kratko postriženega travnika, si jo uzrl. Tisti trenutek si vedel, bližaš se svoji predaji.
zardela češnja
rodovitno oprsje
vabi v sladki greh
Poetično opisane strme poti do spoznaj, hkrati pa deluje tudi na povsem realnem nivoju, ki namiguje na prenos v simbolne pomene ... tako po tvoje, čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Za podčrtanje in obrazložitev s katero se še kako strinjam. Pesem je v resnici večplastna.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!