Polna si strahov, ki ubijajo
jaz bi sonce v svojih žilah
in njegov žarek za popotno palico
ti bi slike groze, nočne more
ogrinjala s smrtnim vonjem

Moram te zatreti
popiti ignoranco
da te uspava
poteptati z voljo
obuto v plesne čevlje

Jemljem nož
izbrušen v ogledalo
premalo dni mi je ostalo
da jih potrošim za domneve
koliko pekočih solz še gre v dlan

Ne zlivaj se z menoj
kot kapljice živega srebra
odrežem te od sebe
postanem morilka
končno svobodna
brez novih otrok
ki jih rojevaš
meni, dobri krušni materi

pi - irena p.