Pod mojim stanovanjem je
mestna tržnica.
Na njej lahko vsak dan
v letu najdeš
kurbe in sladkobni vonj
po svežih pomarančah.
Za odrešenje je potrebna sol.
Veliko soli.
Solze in znoj.
Ali katero drugo morje,
ki ga moraš prehoditi
po sredini. Do konca.
Kaap die Goeie Hoop.
Zarit v pesek
sanjaš ostarelo verzijo
mlajšega sebe.
Z rokami, dvignjenimi
v molitvi k bogu,
ki ti je dovolj zgodaj povedal,
da so pekel ljudje. V tvoji postelji.
Škoda. Ko le ne bi bila
tako sladkobna.
Ko je upanje le še v imenu rta ... všeč mi je "sanjaš ostarelo verzijo mlajšega sebe", ki še poudarja osamljenost p. s., čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!