Forum

POSKUSI PREVODOV PESMI NENE MILJANOVIĆ

izvirnik:http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/103446/bez_odjeka_

 

BREZ ODMEVA ...

 

Danes

Prvič po mnogih obupanih včeraj

Me ni razžalostilo nič

Kar žalosti pesnike in ženske ki ljubijo

Predvsem spomladi

Še posebej če so zapuščeni

 

Toda april je

In si me zapustil

(še v januarju ali prej)

Morala bi biti še posebej občutljiva

Toda nič

Nič

Glej

Droben zelenkast dež pada

(Pa skupaj ne štejeva kapelj

kot sekund ločenosti)

Morala bi zajokati z njim

In napisati eno o bolečini

Zaradi vsega zaman zelenečega

 

Vsaj štiri joke potrebujem

(Vsaj enega za vsako leto ljubezni)

Za štirivrstičnico o nesmislu pomladi brez tebe

Poskušam

A mi ne gre ne z jokom ne s pisanjem

Solze v nedrih stojijo kot stalaktiti

(Najbrž sem postala jama)

V paniki

Kličem v sebi tvoje ime

Zaradi eha ljubezni in poezije

Ki bi razbil jamsko okrasje

Na drobne koščke bodočih stihov

Ni odmeva

Pozabljam te ...

 

 

nenamiljanovic

Poslano:
10. 04. 2015 ob 17:39

Marko, oduševio si me, suze su mi pošle.Beskrajno hvala, moja pesma divno zvuči na slovenačkom!

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
10. 04. 2015 ob 17:56

Nena, ni zakaj. V čast mi je, da sem te lahko razveselil.

Mogoče bodo sledili še kakšni manjši popravki, 

vsekakor pa pride še kak prevod : )


Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
14. 04. 2015 ob 19:30

Izvirnik: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/103341/besmrtna_pesma

"NESMRTNA PESEM"


(za 3. junij ... kateregakoli leta)


Za pozen rojstni dan

(ko se leta štejejo v strahu pred starostjo)

Je belolasemu podarila

Vsemogočna zrcala svojih zenic

Ki so mu srebrne lase spremenile v temne in goste

In njega mladega v lastnih očeh

Brez obotavljanja in brez strahu pred bolečino slepila

Je razbila svoje oči

In dragocena zrnca ljubezni

Razsula po njegovem osivelem temenu

Srečna

Ker je z očmi njene ljubezni

Sam sebi postal kakršen je njej

Brez let


Njemu

S hladnim in votlim srcem kot počenim vrčem

Iz katerega je zdavnaj iztekel zadnji pogum za ljubezen

Je presadila svoje ptičje in vroče srce

(ne meneč se da njeno življenje zavisi od utripanja sebe v njem)

Radostna kot nori slavec

Ki nabada srce na trn vrtnice

Da bi jo brezoblično obarval v škrlat s svojo krvjo

In ji pordeli poje v zanosu

Veličasten saj umira za lepoto ljubezni

Prepevala je

Ne da bi štela poslednje utripe v njemu v krivcu

Ne kapelj s katerimi izteka

Sebi v zaslugo


Sebi slepi

In živi tudi po poslednjem utripu sebe v njemu

Je za njegov rojstni dan

Podarila nesmrtno sebe z njim

V tej nesmrtni pesmi

V kateri mu je ljubezen

Ker pesmi nimajo preteklega časa

Kot ga imata sreča in življenje ...


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
28. 04. 2015 ob 00:41
Spremenjeno:
28. 04. 2015 ob 00:43

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/103837/boja_purpura_zovem_se_zoe

BARVA ŠKRLATA (Imenujem se Zoe)


Dovolj že o rdečem črnilu srca

Zapri že enkrat ta črnilnik bolečine za njim

In ga odloži v zaprašene kleti pozabe

Kot glinen vinski vrč

Iz katerega je izpita zadnja rdeča kaplja

Izpil te je Zoe

Mar ne vidiš

Tvoje pesmi so le zasušen vinski kamen

Plesniv prah spomina na njegovo penečo ljubezen

Ne vdihuj tega in se ne zastrupljaj

Ne piši več v tej barvi krvi

Draga

Kri ne oprošča če ne pozabiš

Pozabi ga da pozabim

Celo moji lasje se ga spominjajo in trpijo

Zoe

Osivele in postarale smo se jaz in moje pesmi

Poglej kako sem grda

Kot zadnji decembrski dan

Prosim te

Obrni list na ta april in piši butasto zeleno:

Izmisli si nekoga ki nima njegovega imena

Izmisli si mene z zelenimi lasmi

Mrtvo(pijano) od ljubezni

Še eno lažnivo pomlad

Samo še eno

Moj zadnji poskus

Da se zlažem mesu in kostem

Da zmorem kar ne moreš ti

Da ga pozabim in ljubim življenje

Draga v meni

Me slišiš


&


Ne slišim te Nena

Ne slišijo te moji drobci

Tega aprila

Sem samo razbit rdeči vrč

Znotraj glinene tebe

Izpil naju je obe ...


Zastavica

nenamiljanovic

Poslano:
28. 04. 2015 ob 01:56
Spremenjeno:
28. 04. 2015 ob 01:58

Marko

ne menjaj ništa, fantastično si preveo!

I opet, i još sto puta-hvala pesniče!

N e n a 


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
28. 04. 2015 ob 15:09

Nena, ne obljubim ničesar ... mogoče mi še kaj šine v glavo pred uradno objavo.

Priznam pa, da tudi meni ta prevod prav lepo teče in zveni : )


Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
03. 05. 2015 ob 23:42

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/103760/sarkofag_za_klavir_i_sat

SARKOFAG ZA KLAVIR IN URO


Zakaj žaluješ za spomini Zoe

Zakaj ljubezen spreminjaš v kult grobov

Ko iz pesmi v pesem tožiš za njim

Ne poznam te take

Si kot zaklenjena soba olepšanih spominov

Starinarna

Razbitina

Predmeti in besede ki jih je nekdo uporabljal

In sedaj ne služijo ničemur:

Samo poglej ta razglašen klavir poezije brez belih tipk

Za žameten zven začetnih grulečih tonov zaljubljenosti

In stensko uro ustavljeno ob času njegove ljubezni

Daj 

Ne hodi več po prstih mimo teh vrat

Korajžno 

Jih odkleni in pusti duhovom lepših časov da odletijo

Duhovi nimajo ne življenja ne smrti

V spominu

Odpri okna čisti svetlobi Zoe

In odpri se resnici

Da z njim ni bilo vse tako lepo včeraj kot se ti zdi sedaj

In da ta današnja žalost

Jutri ne bo več videti takšna

Ko se bo stari ljubezni rogala nova

In ko bodo te žalostinke za njim

Postale le zbledele črke

Na preperelem papirju pozabe


&


Ne v tem bivanju Nena

Ne

Ker papirus na katerega sem o njem pisala žalostinke

So trakovi oviti

Okoli mumije nenadomestljive ljubezni

V sarkofagu srca brez jutri:

Duhovi ljubezni nimajo ne življenja ne smrti

Merjene s časom

In nadomestljive s pozabo

 

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
04. 05. 2015 ob 00:41

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/104105/utopija

UTOPIJA


Dokler sem bila tvoja Ljubezen

Sem bila vernik in pesnica

In verjela sem v pesniško utopijo

Da sonce ni krogla helija

Marveč vroč zlatnik vkovan v čelo Boga

In v moje lastno

Izza katerega so rojile tople verujoče misli

Da obstaja Bog ki mi daje življenje

In da si to ti


Verjela sem tudi da metulji niso žuželke

Temveč leteči cvetovi Ljubezni izleženi v duši

In spuščeni v veter frfotajočih besed

V mojih mladih pesmih o tebi

Iz Prvotnega časa porajanje tebe v meni

In mene v poeziji


Sedaj sem ateist brez česarkoli

Votla kot plinsko jedro Sonca

Se kotalim skozi Praznino Časa

Nesmiselna kot pozabljena božanstva

Ki so jih nadomestili novi bogovi


Od tebe zapuščeno

Me je zapustila vera

V metulje in moje postarane stihe

In nevzdržno mi je v tej neveri

Ko mi niti ena utopija ljubezni ne laže

Da obstajata nesmrtnost in Bog

In da si to ti


Moj padli Bog

Ne morem več verjeti vate

Ker si vzel življenje ki si ga dal

Meni in mojim pesmim ...



Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
08. 05. 2015 ob 13:14

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/104042/njene_kolonijalne_cipele

NJENI KOLONIALNI ČEVLJI

In ko so na začetku te jeseni prestavili arteški vodnjak

Na samem vhodu v mesto

(iz smeri naše osem kilometrov oddaljene vasi)

Je bila moja mati močno zaskrbljena

Ker ne bo več imela kje oprati svojih čevljev

(čez poletje si je pri tem vodnjaku umivala prašne bose noge

in obuvala sandale ki jih je prinesla v cekarju)

Pred vstopom v  kolonialno prodajalno

Kjer prodajajo olje in petrolej na merice

Žolte in bele svilene pentlje za deklice

In škrniclje karamelnih bonbonov

Ovitih v rdeče papirčke ...

... In kjer je ob vrnitvi pila vodo na prazen želodec

In zmočila da ne bi zvenele

Kupljene šopke prvih češenj

Ki sem jih jedla počasi

Da bi mi čim dlje trajale ...


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
07. 06. 2015 ob 18:54
Spremenjeno:
07. 06. 2015 ob 18:55

RDEČE CVETJE ZLA (prevod: CRVENO CVEĆE ZLA)

Bila je grozno debela in rdeča v obraz

Tista gospa v žolti svileni obleki

Vsa velika

Govorila je z mogočnim glasom

In imela je veliko črno torbo v kateri je nekaj žvenketalo

Imela je

Tudi žolte nakodrane lase in našminkane ustnice

In ko me je vščipnila  v lice

Ji roke niso dišale po lugu in krušnem testu

Izgledala je

Tako kot ni izgledala moja mati

Ne nikogaršnja mati v vasi

Tega žoltega dne

Je sedela za mizo pod našo lipo

In pila pravo kavo iz naših prazničnih skodelic

(Meni so dali divko in rogljič da pomakam

In veliko kockic sladkorja za pozneje) ...

... Nato so me poslali naj se grem igrat

Zvečer pa

Ko sem vprašala kje je debela gospa s torbo

Mi je mama odvrnila da je sploh ni bilo in da sem le sanjala

In njen glas je bil tanek

In njen trebuh je bil tanek

A ko je pogrinjala za večerjo

So na kockastem kuhinjskem linoleju za njo

Cveteli majceni rdeči cvetki

Drobni kot dežne kaplje

Tega nenavadnega dne

Je tudi zibelka iz kota za kredenco nekam izginila

In niso mi hoteli povedati

Kje bo spal moj brat ali sestra ko se rodi pred Božičem

Skrbelo me je

Dokler nisem pozabila nanju

Saj sta se pozabila roditi ...


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
21. 07. 2015 ob 06:27
Spremenjeno:
22. 07. 2015 ob 11:47

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/104505/salve_za_za_kisu_i_golubove

SALVE ZA DEŽ IN GOLOBE

Včeraj si stal na trgu in krmil golobe

Obrnjen s hrbtom proti soncu in meni

In nisi slišal oglušujočih bobnov

(Domorodni tam-tam za seboj)

Tako mi je razbijalo srce ...

S prsti sem se dotaknila tvojega ramena

In o bog

To nisi bil ti

Toda prisegla bi da si

Imel je tvoje roke

In gibe

In vse ...


In davi sem te srečala na ulici:

Ko si mi prihajal nasproti si se izogibal lužam na pločniku

Z dežnikom zakritim obrazom

Nisem se zmotila

Prepoznala bi tvojo panterjevo hojo na streljaj ...

Stotine plotonov mi je zagrmelo v prsih

(Častna salva vnovičnem snidenju)

Stekla sem

In padla v sebi

Prestreljena s pogledom tujca:

Ni bil ti

A bila sem prepričana ...


To da sedaj sediš na robu postelje

(Na obrobju mojega polsna)

In mi govoriš da si tu

Prepričana sem da si

Slišim tvoj glas:

Odmev nekdanjih besed ljubezni se odbija

Od zidov prazne sobe in mene

In nočem odpreti oči

Niti toliko da preverim ali se mi spet samo dozdeva


Umrla bom če se prebudim zdaj

In se raskadiš kot megla

Kot včeraj

In davi

In kot se boš jutri

Popolnoma bom umrla brez salve stihov

In ne bo mi uspelo najti te vsaj v sekundnih iluzijah

Med lačnimi golobi

In pod raztrganimi dežniki

In ne slišati kako mi govoriš:

"Spi ljubezen moja

Tu sem

Tu" ...




Zastavica

nenamiljanovic

Poslano:
21. 07. 2015 ob 10:39

Ne menjaj ništa! Fantastično! I, hvala ti, mnogo, mnogo!

N e n a

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
22. 07. 2015 ob 11:51

Nena, ni zakaj : ) Veseli me tvoje navdušenje : )

Najbrž res ne bom nič spreminjal, če že, bo to le kakšna malenkost ... kot sem sedaj opazil, da je pomotoma enkrat manjkala beseda soba : )

Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
23. 07. 2015 ob 05:13

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/104984/a_midsummer_night_s_dream_faust

A MIDSUMMER NIGHT`S DREAM (FAUST)


Kot Shakespearov Sen kresne noči

Taka je bila najina ljubezen

Budnost in sen

Izmišljotine in resnice

Zase sva si izmislila divjo hosto

In v njej si bil topol

V mojih očeh visok do neba

Tudi sebe sem si izmislila

"Trepetlika moja" si dejal

V svetli hosti ljubezni

Sama sva postala svetloba in rastlinje

S prepletenimi vejami pod nebom

Z zraščenimi koreninami pod zemljo

Mogočna

V najinem Snu kresne noči


Tudi sedaj bi bila budnost nemočna

Če ne bi prodal svoje duše

In sen prepusti razumu

Spet tisti TI pred mano:

Srednjeletnik ki se boji ljubezni

Slep v budnosti

Ne vidiš me več in jaz te ne vidim

Izginjaš

Iz divje hoste in mene

Jaz pa sem še vedno trepetlika

Uvela

Z verzi te šumim in obstajam

V (pesniškem) snu

Moj topol brez korenin

Moj Faust brez duše

Prebujen

Ne budi me

Ne budi

Do poslednjega (popisanega) lista

Mi bodi ...

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
29. 07. 2015 ob 11:49

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/104156/hronika

KRONIKA

"Lastovka moja",

Si rekel konec zime:

In pod strehama tvojih vek

Sem zgradila gnezdo,

Lastovičja,

Lahkomiselna,

Sem švigala samo okrog sanj o tebi.

Verjela sem, da sem tvoja ptica ...


"Breza moja bela",

Si šepnil na začetku pomladi:

Ozelenela sem pod tvojimi prsti,

Razigrana završala,

Brezasta,

Belolubna,

Sem pognala korenino v tvojem srcu.

Mislila sem, da si me ukoreninil ...


"Pesem moja vseh pesmi",

Si govoril v dneh poletnih zorenj:

Vse v meni je zapelo,

Sama sem postala sonata,

Stihotvorna,

Zlatousta,

Sem te naslikala v vsaki pesmi.

Pomislila sem, da sem pesnica ...


"Moja žena si",

Sem pričakovala, da bom slišala.

Upala sem do jeseni,

Dokler lastovke niso zapustile gnezda

In je veter raznesel listje breze

In so mene raznesle moje pesmi ...

Molčal si,

Ker

Si že imel ženo ...

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
31. 07. 2015 ob 06:49

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/104090/fontana_di_trevi

FONTANA DI TREVI

Ničesar velikega nisva imela midva

Kar bi to pesem naredilo dragoceno:

Nisva potovala

Ne metala kovancev v Fontano di Trevi

Ne poslušala Beethovna in Moonlight sonato

V nekem boljšem hotelu na Dunaju ali v Parizu

Ob romantični večerji za dva

In vino Cabernet sauvignon

Le kako bi vse to zvenelo svetovljansko

In najino ljubezen naredilo prefinjeno


Tako pa

Ničesar imenitnega kar bi osupnilo ljubitelje razkošnih sonetov

In glamuroznih zgodb o veliki ljubezni

Ker vse najine bi lahko stlačila v nekaj besed proze

Navadne kot delovni dan

Ti najini dnevi

Surovi in prenapolnjeni kot vsakodnevno življenje

Ki ne izbira med lepimi in manj lepimi trenutki

Ne kraja ne časa

In od ljubezni daje kolikor daješ sam

In kolikor znaš vzeti

Brez izbiranja


Ah Fontana di Trevi

In kovanci in želje ...

In tudi če bi midva bila tam,

Ne bi si znala zaželeti ničesar večjega in ničesar več

Od tega kar sva imela ob Moravi,

Bolj gluha od Beethovna za karkoli

Razen za glasbo dihanja v dvoje,

In ne vem, če je to bila ljubezen vredna pesmi

In ali je ta konec med nama vsaj za pol verza,

Saj ne tarnam za teboj z velikimi besedami,

Le tako trpim in diham samo napol 

Samo še diham ...


Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
01. 08. 2015 ob 11:55

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/106175/bazilika_zovem_se_zoe

BAZILIKA (IMENUJEM SE ZOE)

Ne zameri Zoe toda zapuščam te

Dolgočasna si že s temi pesmimi o bolečini in njemu

Preganjaš

In kot lažni misijonar poganom

Ponavljaš prazno molitev v katero še sama ne verjameš:

Da se ne morem in ne smem dotakniti s telesom

Tistega kar se ni dotaknilo moje duše

Ti mala poganska duša v meni

Razglašaš me za kurbo

Celo le zaradi misli o nekom ki ni on

Ti pa se kurbaš sama s seboj in poezijo

In lažeš da si ljubljena in da ljubiš:

Ne moreš ljubiti svoje bolečine

Zapuščam te Zoe

Jaz nisem vernik religije odrekanj in žrtvovanj

Moje telo je bazilika brez križa

(na katerega se ti bučno razpenjaš

da bi postala Bog v poeziji)

Pogansko svetišče strasti

Z dvema zvonovoma in kropilnico


Pusti me

Da s pravim imenom imenujem tistega

Ki ga ti pokristjanjuješ v ljubezen

A je le iluzija o Bogu

Do katerega nisi prišla s pesmimi

(ni te ljubil)

Misijonarka

Zapuščam te

Moji bogovi hodijo po zemlji

Zemlja zemlji

Do moje poslednje grude

Grem zdaj Zoe (od roke do roke)

Ti pa

Ostani vernik in veruj v (ne)mogoč raj

In v prah mene zdrobljene

Ne vrisuj pesmi o ljubezni

Pekel ni za pesnice


&


Moje ubogo telo

Nena

Bazilika moja

Ne verjamem ti (da ne veruješ)

In da boš zmogla

In molim:

Oprosti ji Bog Poezije

Ne ve kaj dela

Iz obupa nad njim ...

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
02. 08. 2015 ob 23:42

Pozdravljen, Marko!  Hvala ti za občutene prevode, ki odpirajo vrata v peniške svetove naših članov, ki pišejo v drugih južnoslovanskih jezikih.

Spodaj je nekaj opažanj v zvezi s prevodom pesmi Fontana di Trevi. Lp, Jupi:)!


Ničesar velikega nisva imela/doživela (?)  midva

(Zaradi dvojine v slov. osebni zaimek ni potreben.)

Kar bi to pesem naredilo dragoceno

(Značilna zadrega v slovenščini zaradi perifrastične kavzativne strukture, ki je npr. v angleščini (očitno pa tudi v sbh) dosti bolj slogovno nezaznamovana: make sb x, (u)činiti koga x, delati/narediti koga x (?)

You make me happy

Ti me činiš sretnim 

Za izražanje povzročitve dejanja v slovenščini imamo ustrezne polnopomenske kavzativne glagole, ki vključujejo pomen določila x, npr.

Osrečuješ me (namesto: delaš me srečnega).

Ali pa povzročitev izrazimo opisno s prislovnim določilom vzroka, slovnični predmet izvirne strukture v taki pretvorbi postane osebek, npr.:

Zaradi tebe sem srečen


Zaradi česar/Da bi bila najina pesem dragocena:

Nisva potovala

Ne metala kovancev v Fontano di Trevi

Ne poslušala Beethovna in Moonlight sonatoe /Sonate v mesečini (?)

V nekem boljšem hotelu na Dunaju ali v Parizu

Ob romantični večerji za dva

In vinou Ccabernet sauvignon

Le kako bi vse to zvenelo svetovljansko

In najino ljubezen naredilo prefinjeno

In v najino ljubezen vneslo prefinjenost

(Glede kavzativnosti gl. zgoraj, prevod z delno pomensko parafrazo.)

 

Tako pa (?)

Ničesar imenitnega kar bi osupnilo osupilo ljubitelje razkošnih sonetov

(Osupiti koga - kavzativen/prehoden glagol; osupniti - neprehoden glagol)

In glamuroznih zgodb o veliki ljubezni

Ker bi vse najine bi lahko stlačila/strpala v nekaj besed proze (nekaj proznih besed?)

Navadneih kot delovni dan

Ti najini dnevi

Surovi in prenapolnjeni kot vsakodnevno življenje

Ki ne izbira med lepimi in manj lepimi trenutki

Ne kraja/prostora (?) ne časa

In od ljubezni daje kolikor daješ sam

In kolikor znaš vzeti

Brez izbiranja

 

Ah Fontana di Trevi

In kovanci in želje ...

In tudi če bi midva bila tam,

Si Ne bi si znala zaželeti ničesar večjega in ničesar več

Od tega kar sva imela/doživela (?) ob Moravi,

Bolj gluha od Beethovna za karkoli

Razen za glasbo dihanja v dvoje,

In ne vem, če ali je to bila ljubezen, vredna pesmi

In ali je ta konec med nama vsaj za pol verza,

Saj ne tarnam za teboj/te ne objokujem z velikimi besedami,

Le tako trpim in diham samo napol 

Samo še diham ...

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
03. 08. 2015 ob 19:17

Silvana, najlepša hvala za tvojo (izčrpno) potopitev v fontano : ) 

Ja, trenutno si res še lahko vzamem več časa za prevajanje ... ki pa ga je vseeno premalo za vse kar bi rad. Sem vesel vsakega namiga za izboljšavo kateregakoli prevoda ... saj včasih sam ne opazim, kar bi moral ali pa mi to uspe šele čez nekaj časa.  Nekaj tvojih opažanj sem že sam "pogruntal" in jih popravil, ko sem ponovno bral objavljeno ... o drugem bom pa še razmislil. Če pa tebe še kaj prešine, bom tudi neizmerno hvaležen!


Lp, Marko


Ničesar velikega nisva imela 

Kar bi to pesem zdaj delalo dragoceno:Zaradi česar bi bila najina pesem dragocena

Nisva potovala

Ne metala kovancev v Fontano di Trevi

Ne poslušala Beethovna in Sonate v mesečini

V nekem boljšem hotelu na Dunaju ali v Parizu

Ob romantični večerji za dva

In vinu cabernet sauvignon

Le kako bi vse to zvenelo svetovljansko

In dodalo prefinjenost najini ljubezni /In v najino ljubezen vneslo prefinjenost??

 

Tako pa

Ničesar imenitnega kar bi zbudilo občudovanje ljubiteljev razkošnih sonetov/kar bi osupilo - tu sem spremenil in bi pustil v tej različici, saj mi glagol osupiti tu ne deluje.

In glamuroznih zgodb o veliki ljubezni

Ker vse najino bi lahko strnila v nekaj besed proze/ strpala v nekaj proznih besed??? ne vem, meni bolj deluje 1.varianta

Navadne kot delovni dan

Ti najini dnevi

Surovi in prenapolnjeni kot vsakodnevno življenje

Ki ne izbira med lepimi in manj lepimi trenutki

Ne kraja ne časa /prostora - bom še premislil

In od ljubezni daje kolikor daješ sam

In kolikor znaš vzeti

Brez izbiranja

 

Ah Fontana di Trevi

In kovanci in želje ...

In tudi če bi bila tam,

Si ne bi znala zaželeti ničesar večjega in ničesar več

Od tega kar sva imela ob Moravi,

Bolj gluha od Beethovna za karkoli

Razen za glasbo dihanja v dvoje,

In ne vem ali je to bila ljubezen vredna pesmi

In ali je ta konec med nama vsaj za pol verza,

Saj ne tožim po tebi z velikimi besedami, /te ne objokujem? tu tudi nisem čisto prepričan 

Samo tako trpim in diham le napol 

Samo še diham ...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!