MOGOČE SI IZMIŠLJAM

Nahajamo se vsi v neki zanki,

ki nosi v sebi vse smeri sveta

v njej se misel vrtoglavo išče,

ker ji čas odvzema duhovno stran neba.

Iščemo se v mišelovkah dneva,

ne vidimo resnice,

ki se nudi iz nevidne nam strani,

opažamo le s čustvi rane,

od katerih sleherni že vse bolj trpi.

Odpiram Pandorino skrinjo

iz katere se praum bistri,

On sam jo je za nas pripravil,

da uvidimo kako smo ničelni.

Vsak sili se naprej s svojim pravom,

spet drugi izkorišča položaj,

a duše teh oseb že razblodene,

iz njih hudič ustvarja sebi raj.

tomi