Prešao sam i Alpe i Pirineje i Apenine
i još neke visoke planinske vence
i velike gromadne masive
ali Balkan, Balkan u sebi, nisam prešao.
Prešao sam i preko dve velike pustinje,
preko Sahare i preko Arabijske,
i još nekoliko manjih, peščanih i kamenitih
samo, tu poslednju pustinju,
pustoš u sebi, nisam savladao.
Prešao sam i mnoga mora i okeane
doživeo bure i nevere, oluje i nepogode,
jedino talas, ovaj veliki talas u sebi,
nisam uspeo da smirim, ni da utišam.
Slušao sam vetrove na pacifiku.
Istrajao da vidim polarnu svetlost.
Budio se pored smrti,
a noćivao usred života.
I naravno da ja nisam Sveznajući,
niti sam ikad to za sebe tvrdio.
Ono što čini moju spoznaju,
to je da želim da pređem Balkan,
da prevaziđem pustoš u sebi,
da smirim ovaj veliki talas,
i da makar samo još jednom
dodirnem nebo uzletom ljubavi.
A znam
da je Balkan neprelazan,
da je pustoš neprebolna,
da je talas neumoran,
da je nebo predaleko,
s pticom ljubavi na njemu.
Sve to znam, a neću da znam.
Hoću da verujem da suton donosi spokoj,
da će se ptica jednog dana meni vratiti,
da je plamen ono što je u iskri zapreteno
i da se može pobediti neprelaznost.
Bez riječi se ostaje pred ovakvom bujicom iz pejsničkog pera. Da, jače je ovo od svih sporazuma, dogovora, ludosti zvanih rezolucijama. Itd. Ali je sve i uzalud! Ovdje imam potrebu za istinskim naklonom !
Hvala najlepše, Mirko :-)
Bravo, Milen, globoka pesem. Samo velike pesniške duše zmorejo na ta način občutiti in izraziti univerzalne teme.
Lp A
Hvala veliko, Andrejka!
Lp, Milen
Poslano:
31. 03. 2015 ob 23:42
Spremenjeno:
31. 03. 2015 ob 23:58
Posebno se zahvaljujem onom koji me je malopre podsetio da stepen (stupanj) shvatanja poezije, kod majmunskog mozga (na skali od 0-50) iznosi tačno 2,6.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!