polkne zvezdne sobe
nekega dne
ko ne boš več vedela
zakaj
se bom obesil s podkvijo
na tvoje prežgane boke
in obudil goloto v njih
iz konca
bodo zacvrčale mačice
začetka
vpel te bom na veke noči
in jemal tvoj ples do jutra
nato ne bom odšel
čeprav boš hotela
nikoli več
ne bom pozabil odpreti polken najine zvezdne sobe
in te pobožati
da bova lahko iz vsake noči posebej odhajala v živa jutra
Zelo močna, izrazna pesem, nabita z "vročino", ki jo lahko jemljemo kot izraz telesne, a morda še bolj duhovne "sle".
Podpišem Kerstin komentar
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: s.pela
- 28. 03. 2015 ob 10:57
- Prebrano 989 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 572.52
- Število ocen: 15