Izstopil sem
kar na slepo
v manjšem kraju
kot potnik
drugega razreda
s potniškega vlaka
za Maribor
ženska v dokaj
zanikrni beznici
poleg kolodvora
je jedla za drobiž
prisedel sem
in jedel še sam
imela je majhno
vlažno stanovanje
in moža v zaporu
v spanju je klicala
nekega Igorja
in se privijala
k meni
s čela sem ji
brisal pot
in ji nežno
ljubkoval prsi
prvi jutranji vlak
za Maribor
je odpeljal
občutno prezgodaj.
Kot film, ta pot, to srečanje in - konec, rokersko, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Joakim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!