zlati vprašaj
kot trnek ki se zarije v mehko nebo
srebrni klicaj
kot jeklene palice ki boleče dežujejo po naših hrbtih
rdeče vejice
kot prosojne razpršene kaplje krvi
črne pike
kot vaši zadnji trenutki
ločila bodo obstala med nami
težka in nepremakljiva
kot nagrobniki ki jih sidra beseda
urednica
Poslano:
26. 02. 2015 ob 21:59
Spremenjeno:
26. 02. 2015 ob 23:10
pesem, tako polna niza natančnih določenosti: kako beseda lahko razdvaja, kljub temu, da "povezuje", kako malo verjetno je, da bodo ločila med nami kdaj izginila, ...
pesem, ki se v preprostih besedah in močnih simbolih telesno dotika resnice, ki je pravzaprav res relativna, a tukaj ne. Ločila so orožje, če tako izberemo!
Lp, lidija
...raje imam ločila za orodja, a kot praviš Lidija, gre za izbiro...
Čestitke, brezno.
Poslano:
27. 02. 2015 ob 21:36
Spremenjeno:
27. 02. 2015 ob 21:36
Brezno, dobra pesem, ki me nagovarja v smeri mojega trenutnega počutja.
Verjetno jo bom čez čas, ko spet pridem "mimo", dojemala drugače ... saj se že sedaj zavedam njene večplastnosti.
Čestitke!
Lea
Svit, Lidija, vsekakor orodje, lahko tudi orožje, pa igrača, kakor vzameš. Lea, kar še večkrat pridi mimo, jaz bom tudi, vsaj poskušal. Tako se je pač zapisala.
Hvala za čas, lp. b.
Bom, k tebi vedno rada pridem, rada te berem :)
Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!