In spet pletemo mrežo
iz lepljivih niti večnega obstoja,
da ne porumenijo.
Vlečemo jih,
kot že toliko krat
iz leve v desno
in nazaj, pa v diagonalo.
Osušene vlažimo,
prašne brišemo,
strgane vsakič znova
povežemo s trdnimi vozli
v enovitost tvojega vzorca.
V njem hranimo tvoj utrip.
Danes spet pletemo,
iz treh majavih kotov,
kot žena,
in sin
in hči,
v prikritem zavedanju,
v mlačnem pretvarjanju
grejemo tvoj stol,
ker se jutri, oče,
morda vrneš.
pogrešanja so zmeraj tako žalostna
Oprosti srečok, včasih ne morem preko tega...
Danes rabim to pesem...
Bodi lepo, neni
zakaj oprosti ? in nikoli hoditi preko,,, soočanja so potrebna, predvsem sam s sabo. s tem pride sprijaznjenje in izlivanje pomaga :) bom lepo in bodi tudi ti kolikor je le mogoče.
Hvala srečok, prav imaš, ne hodi mimo, idi v...
velikokrat grem mimo, včasih pa moram v in izlivanje pomaga, ja! :)
in jutri bo bolje.. :)
lp Neni
Vse faze je potrebno prehoditi, da lahko celiš. V budnem in sanjskem svetu podzavesti. Potem nastopi obdobje soočenja z resnico. Takrat se lahko pogovarjaš, spomini; tisti lepi in topli začnejo stopati s tabo vedno manj boleče...
Oprosti. Tako sem takšno stanje preživljala sama in vem, da je velikokrat podobno, ker jih podoživljam tudi z drugimi. Ti kar joči, kriči, piši...
Bodi dobro
Poslano:
27. 01. 2015 ob 19:14
Spremenjeno:
27. 01. 2015 ob 19:16
pozdravljena bizarna,
mislim, da sem fazo kričanja že prešla, zdaj sem v fazi soočanja z resnico...
pa se ji uspešno izmikam - nekako živim na desni strani- razmišljam z desno polovico možganov, kjer domišljija in fantazija prevladujeta nad razumom in realnostjo...
in to mi v tem primeru zelo odgovarja :) a verjetno ne gre na dolgi rok..
pridejo pa dnevi, ko se zmiga leva in napade me žalost in pogrešanje...
Hvala za tvoj dotik
Lp neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!