Forum

V spomin: Tomaž Šalamun

Pesniški turnir 2012Tomaž Šalamun je bil najbolj prevajan moderni slovenski pesnik in najbolj reprezentativen slovenski modernist. Rodil se je v Zagrebu leta 1941. Njegovo otroštvo so zaznamovale pogoste selitve, mladost pa je preživel v Kopru, kjer je tudi končal gimnazijo. Na Univerzi v Ljubljani je vpisal študij zgodovine in umetnostne zgodovine. Tam se je na literarnem večeru z Danetom Zajcem tudi usodno srečal s poezijo. "Nisem vedel, kaj se mi dogaja, silno sem se ustrašil, a čutil, da gre za nekaj usodnega," je povedal v intervjuju za Mladino leta 2011.

V času študija je bil član umetniške skupine OHO, ki je v šestdesetih letih združevala različne avantgardne ustvarjalce, predvsem likovnike in literate. Prvo pesem je objavil v reviji Perspektive in s svojo drznostjo takoj razburkal tedanje ustaljene umetniške in politične strukture. Mesto med slovenskimi pesniki si je utrdil že s svojo prvo pesniško zbirko Poker, izdano v samozaložbi leta 1966. V svoji pesniški govorici je uporabljal besede, ki so pred tem veljale za tabu, in zagovarjal idejo, da je v času ustvarjanja treba izklopiti razum, zato je za njegovo poezijo značilno pogosto poigravanje z besedami in besednimi zvezami. O poeziji je za Mladino povedal: "Poezija ni sporočilo. Sporočila preberete in jih razumete."

Kot član skupine OHO, kasneje pa tudi samostojno, je bil povabljen v ZDA, kjer je dve leti delal na univerzi v Iowi, kot gostujoči profesor pa je predaval tudi na univerzah v Alabami, Georgii, Massachusettsu in Tennesseeju. Polovico pesniških zbirk je napisal na ameriških tleh.

Tomaž Šalamun je skupno izdal 45 pesniških zbirk in bil preveden v 20 različnih jezikov. Število prevodov njegovih del je več kot 80. Veliko privržencev je imel predvsem v ZDA. V Sloveniji je prejel več literarnih nagrad, med drugim tudi Prešernovo leta 2000, Jenkovo pa kar dvakrat (1988, Mera časa, 2007, Sinji stolp).

Manj znano, a tudi manj obsežno je njegovo prevodno delo. Prevajal je iz francoščine in anglešične, med drugim Simonne de Beauvoir, Arta Buchwalda in Agato Christie.

Tomaž Šalamun je umrl 27. decembra 2014 v Ljubljani v 73. letu starosti. V zgodovino bo ostal zapisan kot eden največjih slovenskih pesnikov.

 

Utrga se luč
zdrobi se kamen
skoz tvojo senco steče reka
in tuja sonca vžigajo svetlobo
nihče ne ve kako si prišel tja
toda kjerkoli si
v karkoli so te vpeli
samo to veš
da moraš

(Tomaž Šalamun, Poker 1966)

 

Viri:

Foto: Gregor Grešak, 2012

 

Vesna Šare

Poslano:
27. 12. 2014 ob 13:22
Spremenjeno:
28. 12. 2014 ob 23:24

  • nebo-kraj

Tomaž Šalamun: Mrk

 

Utrudil sem se podobe svojega plemena

in se izselil.

Iz dolgih žebljev

si varim ude novega telesa.

Iz starih cunj bo drobovje.

Nagniti plašč mrhovine

bo plašč moje samote.

Oko si izderem iz globine močvirja.

Iz prežrtih plošč gnusa

si bom postavil kolibo.

Moj svet bo svet ostrih robov.

Krut in večen.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
27. 12. 2014 ob 13:23
Spremenjeno:
28. 12. 2014 ob 23:24

Počivaj v miru, velikan!

Zastavica

modricvet

Poslano:
27. 12. 2014 ob 15:58
Spremenjeno:
28. 12. 2014 ob 23:24

R. I. P.

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
27. 12. 2014 ob 16:37
Spremenjeno:
28. 12. 2014 ob 23:24

Naj počiva v miru!

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
28. 12. 2014 ob 11:45
Spremenjeno:
28. 12. 2014 ob 23:24

Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana predpotopna
in po Šalamunu, sem vesel, arabski, zato takoj prosim,
 da mi odpustite prvi verz.
Nastopala bo domovina, ženske, kruh vseh vrst in jezikov,
french dreams, državne nagrade in agave.
Might even Zoran Kržišnik come on the scene,
nona, klobuki none
in kako zares mislim, da je gospod Bucik večji slikar
od Jakopiča, ker je naslikal mojo mamo.
Kaj je gospa Hribar rekla o mojem bivšem šefu, kako je
nacionaliziral tovarno:
he was polite, absolutely charming, fuk in komunizem
sta mu sijala iz oči istočasno in Izidor Cankar ga
 je imal rad.
I`ve no complaints.
In nekaj neverjetnih detajlov iz mojega podzemskega
 življenja, da boste ostrmeli , wow!
zakaj do svojega tridesetega leta sem se navadil
ljubiti vse. Nimam cmokov v grlu.
Imam lopar, zrak da diham, štorastost, ki mi varuje
dušo in briljanco in Maruško in Ano in prijatelje,
ki z njimi spim, svoje telo in poetry.
In tudi strašne bolečine, ki jih brcnem kot
 kanglo za mleko.
Kardelja, ki mu odpustim vse, ker je upal, da bo
imela Ljubljana milijon in pol prebivalcev, ker
bodo ljudje drveli v socializem.
Človek naj bo sojen po sanjah.
Krastače, med, luna, vrbe, Split, Baltik, deteriorer
in nikoli ne bom pozabil, kako smo potovali iz Krakowa
v Gdansk.

Poglavar najame prerivača, podkupi šefa kompozicije
vlaka in potem družina mirno spi v prvem razredu,
se zbudi s soncem na sveru,
s peskom, s Hanzeati, s kragulji in orli
in naredi lok do Alp.
Kje so plavali, chatting with efendis, Yiddische mamas,
se zavijali v šale in jedli kekse z županom Mostarja,
kje smo peli?
Absolutno bo omenjen vrt gospe Nardelli in njen
stari Buick.,
kako sem ranjen od pogovora s Hewittom, chairmanom
Johna Deera, ki je zajtrkoval s Titom in mu ponujal
oderuške pogoje za traktorje.
On, da absolutno ceni Jagodo Bujič, in da so bili
leta 1880, ko se njegova stvar začenja, do tridesetega
leta obriti in potem kosmati.
In,
il mio carissimo amico di cui non posso pronunciare
il nome, il Dzoran, viene da lui?
Sure, but not for fuck lady, not for fuck
in kaj ta beli bernardinec dela, lula?
Pascali, žareča zver, ladje,
Second Avenue, mit, Third Avenue, light,
kje si moj dashiki?
Tudi bo notri dan San Domenico v Taormini in kako
sem se zapacal, ko sem se o njem pogovarjal z Royem
McGregor Hastijem, fašistom,
kako sva si še zavpila: če naju ujamejo, zahtevajva
ambasado, če gre vse po sreči ob devetih zvečer pri
Ivu, Trastvere.
In on je rekel, ti si obupen Italijan in je bilo

ob pol šestih zjutraj na Stazione Termini,
ko je prišel otovorjen s knjigami, iz katerih sem
prepisoval Jonasa za svete namene revolucije
in sem grozil, da ga bom ubil.
Od takrat naprej letim z letali in gledam zemljo.
Od takrat naprej imam Social Security Number in sem
renegat.
Največji slovanski pesnik. Right.

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
28. 12. 2014 ob 23:36

Za svoj 23. rojstni dan sem prejel pesniško zbirko Tomaža Šalamuna. To je bila prva in dolgo edina knjiga poezije na moji študentski knjižni polici. Resnobno sem jo prebiral in ničesar razumel. Le zvoki nenavadnih besednih zvez so me očarali ... Takrat mi nihče še ni znal povedati, da ni mišljeno, da moram razumeti, da je dovolj, da čutim. In Čutil sem.

Zastavica

shadyyy

Poslano:
29. 12. 2014 ob 17:27

STVARI (V)


Ali ste videli boga
kako teče da bi prišel pravočasno ob pol treh
odgovornost odgovornost
ne začetku ne koncu ne približaš
nepremičnina privezana
namesto da bi bingljala z nogami kar tako
odgovornost odgovornost
svet brez narave
svet brez pogovarjanja
neogovorna so drevesa dokler rasejo
in kaj naj beseda z njo počne
ne rabi je sonce pri svojem zahajanju
ne nebo ki je samo modro in nič drugega
koga je vprašal bog
ko je ustvaril metulja takega kot je
ko bi mu pa lahko naredil noge s 15 cm v prerezu
odgovornost odgovornost

barok prehrana naroda.


Zastavica

÷

÷

Poslano:
30. 12. 2014 ob 16:57
Spremenjeno:
30. 12. 2014 ob 20:12


pustiti počivati v miru tudi nekaj pomeni



Zastavica

nobody

Poslano:
31. 12. 2014 ob 19:40

Odstranili bomo čevlje z gumo
zakaj takih se več ne nosi
in smrt in muhe
ki nimajo urejenih pristanišč

odstranili bomo nekatera neumna števila
tako da bomo končno lahko zadihali
in svobodno šteli
ena dva tri sedemnajst
odstranili bomo vse besede
ki nimajo manj kot pet črk
zakaj popolnoma jasno je
da se take besede same valijo
na planine

odstranili bomo krog
ker imamo kvadrat
ker zakaj bi imel človek
eno nogo takšno
in popoldne
ker takrat sonce zahaja
odstranili bomo vranico
ker kaj bi z vranico
ko pa imamo jetra pljuča
in sploh že preveč teh stvari
in Sicilijo
ker je navaden patološki pojav
linolej
ker ne ve kje leži Baku
in sviterje ker se oblačijo čez glavo
odstranili bomo dihanje
                ker se udira
                ker se udira
                ker se udira

in konopljo
ker lan in konoplja
to se blazno čudno sliši

odstranili bomo nebo
in vodo ker se začne na V
in le poglej ta znak
kako balansira na eni nogi
in zeva proti vrhu

in nazadnje čas
in sploh čistočo
zakaj vsaka čistoča se zamaže
in kaj potem kaj potem

(avtor: Tomaž Šalamun Gobice 3)


Bil si velik slovenski pesnik,

vzgled mnogim!

Zastavica

breza

Poslano:
22. 01. 2017 ob 22:24
Spremenjeno:
22. 01. 2017 ob 22:28

Tomaž Šalamun: JELEN


Najstrašnejša skala, bela bela želja.
Voda, ki izviraš iz krvi.
Naj se mi oži oblika, naj mi zdrobi telo,
da bo vse v enem: žlindra, okostja, prgišče.


Piješ me, kot bi mi izdiral barvo duše.
Lokaš me, mušico v drobnem čolnu.
Razmazano glavo imam, čutim, kako so se
gore naredile, kako so se rodile zvezde.


Spodmaknil si mi svoje teme, tam stojim.
Poglej, v zraku. V tebi, ki si zdaj zlit in
moj. Zlate strehe se ukrivljajo pod nama,


pagodini listi. V ogromnih svilenih bonbonih
sem, nežen in trdoživ. Meglo ti potiskam v
sapo, sapo v božjo glavo v mojem vrtu, jelen.

 

in moj prevod:

JELEN

 

Najstrašnija stijena, bijela bijela želja.

Vodo, što izvireš iz krvi.

Nek' mi se oblik suzi, nek' mi tijelo zdrobi,

da sve bude u jednom: slitina, skelet, pregršt.

 

Piješ me kao da čupaš boju moje duše.

Ločeš me, mušicu u malom čamcu.

Imam razmazanu glavu, ćutim kako su se

gore stvorile, kako su se zvijezde rodile.

 

Izmaknuo si mi svoje tjeme, tamo stojim.

Gle, u zraku. U tebi, koji si sad sliven i

moj.  Zlatne strehe se ukrivljuju pod nama,

 

pagodino lišće. U ogromnim svilenim bombonima

nježan sam i otporan. Maglu ti guram u

dah, dah u božju glavu u mojoj bašči, jelen.

 

Počivaj v miru, dragi Pesnik!

Zastavica

Zastavica

Komentiranje je zaprto!