Čisto preprosto je to -
tako se živi in tako se umre.
Celice se gonijo,
možgani letijo in
iz vsega skupaj dobimo
neznan kompleks,
za katerega ni boljšega
imena kot človek.
In potem to traja,
s skrbno natančnostjo
se napiše ura,
izmerijo se zvezde,
zakašljamo in truga
pade poševno v zemljo.
Preprosto kot keks.
A kaj, ko se čokolada
tako rada stopi in razleze …
pet za odkrito besedo in dobro zaznavanje :)
hvala, srecok in ines ...
včasih se reči pač ne da povedati drugače kot tako, kot stojijo ... ;)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!