Forum

David Bedrač

David BedračDavid Bedrač, rojen leta 1978 na Ptuju, je pesnik, literarni mentor in profesor slovenščine. Študiral je slovenski jezik s književnostjo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Študijsko se je izpopolnjeval tudi na Poljskem. Je član uredniškega odbora revije Mentor. Vodi literarne delavnice, tabore, klube in druga strokovna literarna srečanja in je mentor številnim literarnim ustvarjalcem, še posebej pa se ukvarja z vprašanji literarnega ustvarjanja mladih. Trenutno zaključuje doktorsko disertacijo na temo najsodobnejše slovenske lirike.

Piše za odrasle in otroke. Objavlja v slovenskih literarnih revijah za odrasle ter revijah za otroke Ciciban in Cicido. Doslej je izdal pesniške zbirke: Neskončnost (1998), Poezija Pomolov (2001), Pesmi iz šipe (2006), Centimetri sveta (2010), Tanka molčanja (2013) in Tvoj nakupovalni voziček (2014). Izdal je tudi tri zbirke otroških pesmi: Pesniška hiša (2008), Gugajčki in gugaji (2010) in So že smehci k vam prispeli (2014). Leta 2007 je izšel tudi njegov priročnik o pesnjenju Brez uteži.

Vabljeni k branju pogovora, ki ga je vodila Ana Porenta.

 

 
 < 1 2

Talitha Jaguar

Poslano:
23. 12. 2014 ob 20:12

Kdaj najlažje pišeš: ponoči, ko se prostor v tišini odpre intuiciji, čez dan ko se lotiš pisanja kot dela?

Kaj te najbolj inspirira?

Ali si kdaj v življenju zažigal svoja besedila, jih brisal za vedno ipd.  Če ja, čemu?!

Katera knjiga poezije je oddaljena največ meter od tvojega vzglavja~ večino dni in noči?

Hvala za odgovore!


Zastavica

David Bedrač

Poslano:
23. 12. 2014 ob 20:26

Pišem ves čas, v glavi ... Zadnja faza, računalnik, papir, pa se tudi dogajata v vseh delih dneva. Lahko je tišina, lahko je vrvež, lahko je glasba, film, kaj pa vem ... Težko je definirati.

Besedil nisem brisal, tudi zažigal ne. Pravzaprav jih imam večino (nekaj sem jih izgubil zaradi sesutja starega računalnika) pospravljenih, jemljem jih kot študije, kot trenutke, ki pa pač niso objavljivi.

Knjige so povsod okoli mene. Še omare imam natrpane z njimi. Ogromno je poezije. Lahko rečem, da sem trenutno - spet! - na večji bližini s tremi pesniki, in sicer: Nerudo, Brechtom in Michauxjem.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 12. 2014 ob 20:28

Poleg petih pesniških zbirk za odrasle si tudi avtor dveh pesniških zbirk za otroke. Meni se zdi pisanje za otroke posebej zahtevno - jezik mora biti izčiščen, igriv, zanimiv, svež, vsebina razumljiva, hkrati pa tudi taka, ki otroka dvigne, potegne naprej, v nove prostore razmišljanja, čutenja, igrivosti. Kako ustvarjaš za otroke, kašen je tvoj pogled na to pisanje? Bi lahko delil z nami kako svojo pesem za otroke?

Zastavica

David Bedrač

Poslano:
23. 12. 2014 ob 20:42

Pisanje za otroke je posebna slast, pri katerem moraš biti v izjemni kondiciji, premišljen in zelo kreativen. Poezija za otroke je najbolj izčiščena forma, ne prenese polovičnosti, površnosti in hitrosti. 

Sam vanjo zmeraj vtkem nekaj začinjenega humorja, a tudi premisleka. Veliko mojih pesmi otroka obravnava kot iskrivo bitje, ki velikokrat tudi pade, se zmoti, zabrede, a se mora, in to se mi zdi najpomembneje, znova vstati, iti naprej, slediti poti in cilju. 

Danes vse preveč zavijamo otroke v plašč ugodja in jih odvračamo od življenja, ki je - žal - tudi silovito, ostro in včasih neizprosno. Dati jim moramo tudi znanje, moč in strategije za najtežje trenutke, ki se jim noben ne more v celoti izogniti.

Mogoče bi, v skladu s povedanim, izbral kar eno od pesmi iz pesniške zbirke So že smehci k vam prispeli?, ki je izšla letos pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica in jo je odlično ilustrirala Tanja Komadina:

TEČE, TEČE PSIČEK,

JAZ PA GA LOVIM,

TEČE, TEČE PSIČEK,

JAZ ZA NJIM HITIM,

TEČE, TEČE PSIČEK

NAGLO ČEZ PLANJAVO,

ČAKAJ, ČAKAJ, PSIČEK,

JAZ SEM PADEL V TRAVO!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 12. 2014 ob 20:47
Spremenjeno:
23. 12. 2014 ob 20:47

Hvala za to pesmico!

Zdaj pa še k znanstveni temi ... V svoji doktorski dizertaciji raziskuješ najsodobnejšo slovensko liriko. Najprej bi te prosila, da kratko opredeliš področje raziskovanja, da si ga bomo lažje predstavljali  (kateri čas / avtorje / objave pokriva). Zanima me, po čem najsodobnejša poezija odstopa od prejšnjih obdobij in kaj je tisto, kar odlikuje najsodobnejšo liriko, kam se podaja / razvija? Obstajajo skupne prvine, tematike, jezikovni prijemi, avtorske skupine ali gre za posamezne prepoznavne poetike ...? Je več intimizma? Kako je z angažirano poezijo?

Zastavica

David Bedrač

Poslano:
23. 12. 2014 ob 21:00

Moje raziskovalno področje je zelo široko, in sicer proučujem liriko vidnejših slovenskih pesnikov in pesnic (šestinšestdeset jih je!), rojenih po letu 1970. Še mentorica mi je rekla, da sem opravil ogromno delo. Prebral sem na stotine pesniških zbirk in pesmi, preučil kupe gradiva, intervjujev, kritik itd. 

Osrednje vprašanje pa je bilo, ali teorija o tem, da gre za mnoštvo avtopoetik še vzdrži; in izkazalo se je, da se posamične težnje postopoma tudi združujejo in generalizirajo. Upam si trditi, da se počasi oblikuje generacija z določenimi skupnimi značilnostmi, ki ne bo več zgolj biološka oz. starostno pogojena.

Res pa je, da je zanjo značilno, da nima programskega liderja, da ni nekega jasno začrtanega programa, estetskega načela, norm ali celo manifesta, kar jo najbrž še najbolj ločuje od večine predhodnih generacij.

Razvoj lirike se odvija skladno s svetom, v katerem živimo. Veliko je vdora spletnih in računalniških elementov, prvin mobilne telefonije in podobnega. V središču je subjekt, ki se izprašuje, zakaj sploh še pesniti, ko pa to bere tako malo ljudi. V središču je tako vprašanje komunikacije poezije s svetom, a znotraj takih silovitih samoizprašujočih trenutkov se rojevajo novi in novi imenitni verzi.

Nisem eden tistih, ki bi liriki napovedoval konec. Verjamem pa, da se bo vzdignila na novo raven in da bodo pesmi, ki se danes zdijo nekomunikativne, težko razumljive in jezikovno odročne, čez nekaj desetletij nekaj povsem normalnega. Tu bo moral svojo vlogo opraviti tudi šolski sistem, ki se najsodobnejše lirike zaenkrat izrazito brani, češ da se te poetike še niso dovolj izoblikovale. Sam menim, da so med njimi mnoge, ki so že povsem suverene in ki bi jih lahko brez večjih težav umestili v šolska berila. Pa še tematsko so aktualnejše kot marsikaj, kar najdemo v šolskih učbenikih.

Več je seveda intimizma, a ne nerazumljivega in pretirano vase uprtega. Pravzaprav skozi intimno izpoved subjekt pogosto svoje misli in izjave generalizira in posledično obravnava celotno družbo. Pa smo pri vprašanju angažirane lirike. Ta se povečini pojavlja fragmentarno, a je tudi nekaj konkretnih primerov, ki kažejo na oster družbeni odpor, kritiko in nezadovoljstvo!


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 12. 2014 ob 21:05

Hvala ti, meni se zdi to izjemno in zanimivo delo -  mislim pa, da je to tema, ki bi jo lahko še in še premlevali in upam, da bo kdaj še priložnost, da se pridružimo tvojemu govoru o njej. 

Glede na tvoje pisano delo - od pisanja, mentoriranja, selekcioniranja, urednikovanja ... lahko natreseš nekaj priporočil pesnicam in pesnikom - o čem se ti zdi pomembno razmišljati, na kaj biti pozoren ... pri pisanju in piljenju ustvarjenega - kaj pridobiš z večkratnim branjem v različnih časih in kako zaznaš mesta v pesmi, ki niso še dodelana? Kdaj veš, da je pesem dokončana?

Zastavica

David Bedrač

Poslano:
23. 12. 2014 ob 21:13

Najprej si je potrebno iskreno odgovoriti na mukotrpno vprašanje, kaj naj bi nova poetika nekoga prinesla v široko in kompleksno polje poezije, ki je ni malo. Če ugotovimo, da je naša izpoved dovolj zanimiva, šele potem se "splača" premisliti, kako in kaj. Drugače je bolje ostati na ravni pisanja zase. V trenutku, ko se odločimo za pisanje, ki bo javno, pa se zadeva spremeni.

Nekaj preprostih nasvetov je gotovo: 
a) proč od sentimentalnosti,
b) dvignite se nad primarno izkušnjo,
c) razmišljajte široko,
d) izogibajte se prvoosebnosti, še zlasti če je čustev preveč,
e) razmišljajte o vizualni podobi pesmi, naslovu, zgradbi verzov, kitic itd.
f) izogibajte se klišejem,
g) posezite po aktualnih temah, tudi pesništvo kliče po njih ...

Ponovno branje vključi več razuma, ta pa nam razkrije, katere napake smo počeli v stanju ustvarjalnega afekta, čustvenih izlivov, ki pa v prvi fazi vsekakor morajo biti.

Pomembno pa je tudi, da v pisanju uživaš, da si navdihnjen, da čutiš svoje pisanje, da se poglabljaš vanj in iz njega, kadar je potrebno, tudi izstopiš.

Pesem je končana, ko si dal vse od sebe in "zložil" verze z občutkom, da je to to. Seveda pa je včasih izredno težko reči, kdaj je pesem zares dokončana, saj jo sčasoma vidimo v vedno novi in novi luči. Pomembno je torej, da si rečemo, da je neka pesem rezultat nekega obdobja, ko smo pač tako razmišljali. Bralec pa bo tako ali tako sam presodil, ali smo pesem zares "dokončali" ali ne.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 12. 2014 ob 21:18
Spremenjeno:
23. 12. 2014 ob 21:31

David, poglobljeno, kratko, zgoščeno, uporabno!

Najlepša hvala ti za to, da si si vzel čas in nam predstavil prostore svojega ustvarjanja, poglede na pisanje, mentoriranje in urednikovanje … mislim, da se bodo tvoje besede dotaknile tudi marsikoga, ki objavlja na Pesem.si in si bo pogovor s teboj prebral v prihodnjih dneh (morda pa tudi oddal še kakšno svoje vprašanje).

Želim ti veliko navdiha za vsevrstno pisanje in prave energije, da boš prostore vseh svojih dejavnosti še naprej razširjal, poglabljal in prepletal v dragocene izkušnje … in jih še delil (tudi z nami). Vse lepo v novem letu!

Zastavica

David Bedrač

Poslano:
23. 12. 2014 ob 21:26

Ana, zdaj sem šele opazil, da na eno vprašanje, povezano z vodenjem literarnih delavnic, nisem odgovoril. Odgovarjam sedaj:

Mentor je usmerjevalec, pokazatelj novih morebitnih poti, spodbujevalec, darovalec navdiha in še in še. Pri delu z udeleženci se mi zato zdi pomembno najprej prijetno vzdušje, pomembno je vzpostaviti zaupanje, da se lahko odprejo konstruktivne teme in napredek. 

Odzivi na Beletrinini literarni šoli so bili, zdaj že lahko govorim v pretekliku, krasni. Imeli smo tri srečanja, a navezali lepe odnose. Z nekaterimi ostajamo na elektronski in - upam - tudi siceršnji vezi. Presenetili so me na zadnjem srečanju, ko so mi podarili knjigo, v katero so se vsi podpisali in se mi zahvalili. To mi veliko pomeni, da vidim, da so se nekaj naučili, odnesli, da smo pri tem vzpostavili človeški odnos. 

A da ne bo pomote, nikakor ne gre za "besedno božanje", ampak odpiranje oči, kritiko, ki ji mora slediti nadaljevanje in razmišljanje, kako naprej.


In za konec tudi tebi, tvojim bližnjim in vsem bralcem te imenitne Pesem.si želim kreativno in zdravo leto 2015, ki je pred nami. 

Vesel bom, če se bodo besede tega intervjuja dotaknile še koga, z vprašanji pa le pogumno na plan; bom, obljubim, vsake toliko pokukal sem gor!



Zastavica

Talitha Jaguar

Poslano:
23. 12. 2014 ob 21:35
Spremenjeno:
23. 12. 2014 ob 21:37

David B., hvala za lep in aktualen večer!

Prižgala sem že dve kresnički -palički// :D

Čarobno prsketajo iskre - zvezdice zlate - v temi decembrskega večera.

 Svetijo ... nam in našim ljubim, domačim :):)  pošiljajo  lepe, dobre želje:

"Vesele božične praznike in srečno novo leto"* 2015 


*Prepisano s škatlice ;) CONFIDIA KRESNIČKE, 
   A mišljeno resno - VSE DOBRO!
Prižigam že tretjo!!! (:/ 

Talitha Jaguar :)♥



Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
23. 12. 2014 ob 22:05

David, lep pozdrav!

Z navdušenjem sem prebral odgovore, poglede in seveda tudi nasvete. Moja želja po prebiranju poezije je ob tem še nekoliko narasla, moj pogum za pisanje pa sicer malo uplahnil ... :). Vendar je bilo tudi poučno, zato verjamem, da lahko tudi skozi te "smerokaze" še poiščem kakšen nov stih.

Veliko uspeha pri nadaljnjem delu in ustvarjanju! 

Jošt Š.

Zastavica

David Bedrač

Poslano:
26. 12. 2014 ob 20:00

Hvala obema, Jošt in Talitha. Lepe želje vračam nazaj.

Pozdrav,

David

Zastavica

rožmarin

Poslano:
30. 12. 2014 ob 10:23

Hvala Davidu, da si je vzel čas za nas še z moje strani. Zelo ga cenim kot človeka, mentorja in pesnika. Dvakrat sem bila na njegovih delavnicah in je bilo super. Zelo sproščeno, zabavno in poučno. Priporočam v branje tudi priročnik Brez uteži.

Moram reči, da se me je pesem Histerični nakupovalec močno dotaknila. Da nam misliti o tem, kako nas je zajela potrošniška manija. Ko sem zadnjič hodila po veleblagovnici, sem se spomnila na to. Grozno je videti ljudi, kako mrzlično nakupujejo. Navznoter pa so verjetno izpiti, izpraznjeni... ne vem no, tako jaz to doživljam. Morda tudi sama dobim navdih :). Danes sem si izposodila njegovo pesniško zbirko Tvoj nakupovalni voziček. Prav tako priporočam.

Lepe zimske dni, obsijane s soncem!


rožmarin

Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!