Norveški gozd
Bolečina prodira skozi oči
temne misli prikazujejo,
hladno noč, drhteče roke,
ki so občutek bivšega dotika.
Dotik mrzle stene občutim
kot objem hladnega ledu,
pravi da občuduje moje telo,
ker bolečina sovpada z menoj.
Meni je mar za preteklo izgubo
bližnjih toplin in sončnih dni,
vsak trenutek je kot gora
velik zalogaj, ki bi ga rad...
Postavil na svoje mesto.
Meni ena najljubših knjig.
Se zgodi, da se zgubimo v podobnem gozdu.
Lp, Pi
Enako res super knjiga :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: primosrajtmajerevski
- 27. 11. 2014 ob 01:39
- Prebrano 741 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.57
- Število ocen: 5