Po izbiri bralcev

Nekje vmes

Nekje med teboj in menoj je pot,
ki ni ne kratka ne dolga.
Nekje med teboj in menoj
je beseda, ki ni ne blaga ne ostra.
Nekje med teboj in menoj so pogledi in roka.
Nekje med teboj in menoj je smeh,
je pogled, je solza, je mrmranje v kopalnici.
Je stegnjen prst, je objem, je dreganje s komolcem.
Nekje med teboj in menoj
je lakota, je žeja, je želja po ramenu.
Nekje med teboj in menoj se nikoli ne srečava.
Nekje tam vmes si trgava oblačila s teles.
Nekje med teboj in menoj
sediva na postelji in se oblačiva za zunanji svet.
Nekje med teboj in menoj je pesem,
ki si je nikoli ne poveva.

Zalka

Po izbiri uredništva

SAMOGOVOR

Že dolgo te srečujem,
a včasih nisi bila tako stara,
dišala si po svežem milu
in po kosu črnega kruha z marmelado,
tvoje oči so bile zeleni ognjemeti
in tvoji lasje drugače počesani.
Poteze so bile bolj gladke,
tvoj smeh je bil bolj grlen,
in tvoje roke - O, da!
Tvoje roke so bile
tako neskončno mehke.
Včasih si mi bila bolj podobna,
bolj jasna v svojih sanjah.
Ostrino si pozabila nekje na poti,
na bogve katerem križišču.
Navlekla si se pajčevin vsakdana,
in ramena so položena nižje,
kot bi skrivala veliko skrivnost,
ki je v resnici ena sama
globoka praznina.
Izjedena in izpita ždiš
na vsakem kamnu mojih poti.
Le rahlo dvignjen kotiček ustnic,
kadar se nasmehneš,
še da slutiti, da si mi podobna.

coprnica z barja

Kratka Pomladi

Haiku 137

škrbasta skala
v beli smetani valov
žveči meduze

Lea199